5 razlogov, zakaj so žita pomemben del prehrane

 

Nekateri verjamejo, da so žita škodljiva, drugi pravijo, da so pomemben del prehrane. V vsakem primeru pa je dejstvo, da so žita enkraten vir energije za človeka. Naše celice za delovanje potrebujejo glukozo – sladkor, ki ga najlažje dobijo prav iz žit. Vseeno pa je potrebno pazit, kakšnih žit in izdelkov iz žitaric se poslužujemo.

 

 

Kaj so žita in katera so zdrava?

Žita so mala, užitna, suha semena, ki rastejo na travi podobnih rastlinah. V vseh državah sveta žita predstavljajo največji del prehrane. Od njih tudi dobimo največ energije. Na svetovni ravni človeštvo največ uporablja koruzo, riž in pšenico.

Žita predstavljajo največji del naše prehrane tudi zato, ker jih lahko procesiramo na tisoč in en način. Iz žit so moke, kruh, testenine, tortilje, kosmiči, müsli, pa tudi sladkarije kot so piškoti, tortice ipd. V rastlinski prehrani se jih uporablja celo za izdelovanje nadomestkov za meso, recimo seitan, ki je pripravljen iz pšeničnega proteina glutena.

 

 

Verjetno najbolj pomemben del razumevanja, katera žita so za nas dobra in katera ne, prihaja iz razumevanja razlike med polnozrnatimi in rafiniranimi žiti. Polnozrnato žito sestavljajo:

otrobi: ovoj; vsebuje vlaknine, minerale in antioksidante

klica: iz nje zraste nova rastlina, zato je izjemno bogata s hranili; vsebuje ogljikove hidrate, proteine, maščobe, minerale, vitamine, antioksidante

endosperm: največji del žita; vsebuje ogljikove hidrate (večinoma škrob) in proteine

Rafiniranim žitom odstranijo otrobe in klico, zato ostane samo endosperm – najmanj hranljiv del žita.

Danes ljudje jemo večinoma rafinirana žita, saj so ta v obliki mnogoterih izdelkov lažje dosegljiva, kot polnozrnata žita in živila.

 

 

 

Zakaj so polnozrnata žita pomemben del prehrane?

Vidimo, da je pomembno razločevanje med rafiniranimi in polnozrnatimi žiti in žitnimi izdelki. Vedno je bolje, da izberemo polnozrnata žita, saj:

  1. s tem dobimo več hranilnih snovi, kot so minerali, vitamini, antioksidanti, vlaknine in beljakovine
  2. ta pripomorejo k dobri prebavi in s tem celostnemu počutju.
  3. polnozrnata žita pripomorejo k izboljšanju nivoja sladkorja v krvi, uravnovešanju apetita in vzdrževanju telesne teže in hujšanju.
  4. telesu dajo energijo za dlje časa in nas hkrati ohranjajo site zaradi vsebnosti vlaknin.
  5. vlaknine zmanjšujejo vnetja znotraj telesa, ki so razlog za mnoge kronične bolezni.

Katera žita poznamo?

Na svetu je ogromno različnih žit, ki jih ljudje uporabljamo za prehrano. Obstajajo pa tudi rastline, ki jih uporabljamo kot žita, čeprav to niso, kot sta recimo kvinoja in ajda. Tudi ti dve sta krasni živili in obe najdeš TUKAJ in TUKAJ

 

 

Tu je seznam najpogostejših žit:

  • pšenica
  • oves
  • proso
  • amarant
  • ječmen
  • bulgur (iz pšenice)
  • koruza
  • kamut
  • rjavi riž (polnozrnat)
  • pira
  • divji riž
  • »freekeh«(zelena pšenica)

 

Žita – da ali ne?

Sama bi rekla, da vprašanje ni, ali jemo žita, ali jih ne jemo. Boljše vprašanje bi bilo, katera žita in kakšne žitne izdelke? Rafinirana hrana nikoli ni dobra rešitev. Izogibanje rafiniranim žitnim izdelkom je dobra ideja. Uživanje nerafiniranih žitnih izdelkov pa lahko po drugi strani našemu telesu prinese veliko dobrega.

Na koncu je vse stvar posameznika. Če je nekdo preobčutljiv na gluten, se bo žitnim izdelkom raje izogibal. Nekdo drug pa jih bo oboževal, ker nanj ti izdelki nimajo takega učinka. Tvoja prehrana je tvoja odločitev in pri tem je najbolje poslušati svoje telo.

Pripravila Vita iz Little Kitchen Vibes, bloggerka in fotografinja

 

Deli naprej ...