Vrste sladil – kateri sladkorji so »dobri« in kateri »slabi«?

 

Pred davnimi časi, ko smo se ljudje še borili za svoje preživetje z mrazom in naravnimi sovražniki, je bil sladkor tisti, ki nam je pomagal preživeti. Sladkor je namreč čista energija. Danes se za preživetje ne borimo tako, kot smo se pred tisoči let, sladkorja pa vseeno pojemo veliko več. Pa ne samo več, ampak tudi v bolj škodljivi obliki.

 

Pomembnost sladkorja v naši prehrani

Sladkor se nahaja v vseh vrstah ogljikovih hidratov. To pomeni, da se v različnih oblikah nahaja v sadju in zelenjavi, v žitih, oreščkih in semenih. S tem ni nič narobe, pravzaprav je prav to tisto, kar nas ohranja žive! Naše celice kot energijo uporabljajo samo glukozo, to pa telo najlažje in najhitreje dobi iz sladkorjev.

Ogljikovi hidrati se v našem telesu razgradijo najhitreje in zato celicam dajo takojšnjo energijo. Prav zaradi tega so v prehrani tako pomembni – omogočajo nemoteno delovanje možganov in živčnih povezav in nasploh delovanje vseh celic v telesu. Ker se razgradijo najhitreje od vseh hranil, jih kri hitro prenese do vseh delov telesa.

 

Kje je potemtakem težava?

Predvsem na Zahodu imamo težavo s sladkorjem zato, ker smo živila začeli pretirano procesirati. Bela moka, bel sladkor, bel riž in procesirana hrana nasploh se v telesu najlažje prebavi, saj ne vsebuje vlaknin in ostalih kompleksnejših hranil. Procesirana hrana povzroči poskok krvnega sladkorja v krvi in tudi njegov hiter padec, saj se v telesu hitro razgradi.

Polnovredna hrana, na drugi strani, tega poskoka ne povzroči. Zato je polnovredna hrana tako pomembna: je paket vsega, kar naše telo potrebuje za zdravo delovanje, hkrati pa nas ohranja site dolgo časa.

 

 

 

Sladkor in sladila

Sladkor postane problem predvsem takrat, ko ga je preveč. Zmerne količine sladkorja so popolnoma varne. Varna količina naj bi bila nekje 30 g sladkorja na dan za odraslo osebo – to je količina, s katero (še) ne obremenjujemo telesa. Seveda pa je treba tudi pri sladkorju izbirat kvaliteto.

Bel namizni sladkor je najbolj procesiran. Iz njega je odstranjeno absolutno vse, razen sukroze, ogljikove hidrata. Pred rafiniranjem je sladkor rjav in čeprav je 95% tega sladkorja sukroza, so ostalo minerali ipd. Zaradi tega ta sladkor ni kaj bolj priporočljiv kot navaden beli sladkor, vseeno pa z uživanjem pravega rjavega sladkorja v telo vnesemo še kaj drugega kot le procesirane ogljikove hidrate.

Podobno je s sirupi – agavin, rižev, javorjev sirup. Vse te sirupe najlažje najdemo v njihovi prečiščeni obliki. Navadno so svetle, zlate barve, a so oropani vseh mineralov. Nerafinirani sirupi so veliko temnejši in vsebujejo več mineralov. Krasen neprečiščen agavin sirup lahko dobiš pri Drobtinki. Agavin sirup naj tudi ne bi povzročal poskoka sladkorja v krvi, zato je dobra izbira sladila.

 

 

Obstajajo tudi druga sladila naravnega izvora, npr. stevia, ki se pridobiva iz listov rastline stevie. Ima nično kalorično vrednost in je veliko bolj sladka kot namizni sladkor. Nekatere raziskave celo pravijo, da pomaga uravnavat krvni sladkor in pritisk.

Podobno kot stevia je sladilo eritritol. To je alkoholni sladkor s prav tako nično kalorično vrednostjo. Skoraj enak je xylitol, še en alkoholni sladkor.

Čeprav imajo ta sladila nično kalorično vrednost, na dolgi rok ničesar ne pridobimo. Kalorije, ki jih nismo pojedli s sladkorjem, bomo nadomestili drugje. Telo konec koncev potrebuje kalorije za svoje delovanje. Alkoholni sladkorji in umetna sladila povzročajo tudi mnoge zdravstvene probleme, recimo raka, tesnobo, depresijo, motnje v telesnih sistemih (recimo hormonskem in prebavnem) ipd.

 

Kaj je potem najboljše sladilo?

Najbolje je, če se sladkorju izogibamo. Lažje reči, kot narediti; se strinjam. Ker se vsi radi posladkamo s slaščicami, si sladkamo pijačo in nasploh uživamo v sladkem okusu hrane, je najbolje, če se poslužujemo majhnih količin sladkarij in kvalitetnih sladil. Agavin sirup, stevia, rjavi sladkor in med so sladila, človeštvu poznana že stoletja. Prav zaradi tega tudi nimajo nevarnih posledic, če jih uporabljamo v majhnih količinah.

Obstaja en preprost, okusen in precej zdrav način slajenja slaščic – slajenje s suhim sadjem. Na trgu najdemo recimo datljevo pasto ali pa datlje v prahu. Ti zadnji imajo poleg sladkorja in mineralov še veliko vlaknin, kar je velik bonus. Datlje v prahu najdeš TUKAJ, jih toplo priporočam!

 

 

Besedilo in fotografija: Vita Vybihal, blogerka pri Little Kitchen Vibes in fotografinja

Več o temnem agavinem sirupu najdeš TUKAJ

Vel o kokosovem sladkorju najdeš TUKAJ

Več o sladilu mesquite, pa najdeš TUKAJ

Deli naprej ...